[ Pobierz całość w formacie PDF ]
pravkar sem jo vpra0 al.«
»Kar si povedal, ni brez niã; tvoja mati misli prav; tudi
jaz sem voljan.«
176
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
Zmenila sta se, poroka naj bi bila po binko0 tih, pa
brez hrupa in zabav, da se ne bo kdo zgledoval. In nihãe
naj za zdaj 0 e niã ne zve.
Gabrovci so vedeli za Trlepova pota k Rádohu.
»Glejte, dober sin je,« so ga sodili, »kako ti slu0 a ma-
ter.«
»Kaj pa hoãe? Stara pravo vé, ko ga sili v ojnice.«
»Saj res. Vdovec je gorak za devet samskih.«
»·e Liza bi ga sicer ujela, preveã jo ãisla.«
»Kaj vé0 ? Oãi so mu jo nemara Ïe iskale. Ali bi se si-
cer bil toliko pehal zaradi nje in se pretepal z valptom in
gra0 ãakom?«
»Komaj. A kaj bi z njo, s tlaãanko? Premogoã je in
prezagoveden, da bi se poniÏal do dekle.«
»Samo na oãi je tak, sicer pa je mehak ãlovek.«
»Rajnko je res hudo ljubil in lepo Ïivel z njo. Bog mu
bo dal sreão, vreden je je.«
»Maru0 a bi pa res prava bila zanj. Kdo vé, ali sta se Ïe
kaj zvadila? Obletuje jo zadosti.«
»Samo kmalu naj skoãita vkup, kmalu.«
»O, saj ga stara degá in bezá ven in ven. BrÏkone se ji
ne zdi varno, da bi Liza gospodinjila 0 e dalje. Navadila
bi se, on pa tudi, pa bi bilo za zmerom.«
»Ti, Liza je res v0 eãna in pridovna.«
177
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
»Je. Ali pa vé0 , da v nedrjih nima posu0 enega podles-
ka, s prav trdnim zagovorom? Vsi pogledi jo lovijo, tako
ti je na oko, mlada in lepa, kakor je.«
»Pa res. ·e Kopiã je zaãel mendrati za njo, vãasih kar
pogleda ne more sneti z nje.«
Skrb vedeãnih sosedov je bila prevelika, Liza z nobe-
no mislijo ni lovila kuhalnice na Trlepovini. PoniÏna in
tiha se je trudila, da bi prav sluÏila domaãiji, ki ji daje
varen kotiãek in miren preÏitek.
Tisto popoldne, ko je Trlep snubil Maru0 o, je ujela
rumenega metulja in ga ob mraku po kosih dala kra-
vam, da bi do leta osorej imele dosti in dobrega mleka.
»Jutri je god svetega Jurija . Da le ne bi kaj opusti-
la,« je mislila na 0 ege ob tem dnevu.
Na dvori0 ãu je pastir zaãel pokati z biãem.
»Le pokaj 0 e!« mu je velela. »Ve0 ãe nocoj rade hodi-
jo mlest tuje krave; pokanje jih preÏene.«
V nedrju je imela kriÏãek iz leto0 nje glogovine, Ïe davi
pred soncem si ga je bila pripravila. Zdaj ga je brÏ pri-
trdila na hlevna vrata in praznovemo zapretila:
»Ne bo0 , vé0 ãa hudobivna, nocoj molzla na0 ih krav
ne bo0 z mlekom omoãila vimena svojim kravam, da bi
na0 im vzelo mleko!«
»Kako si pridna, Liza,« jo je pastir hvalil. »Kakor da si
letos Ïe videla kaão!«
178
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
»Ti si brÏkone videl le slepca, preveã postava0 , ãe go-
spodarja ni doma.«
Îe je zinil, da bi ji odbrusil, pa je Kopiã pri0 el izza vo-
gala.
»Ali naj ti, Liza, drv iz drvarnice prinesem pred peã?«
se ji je prikupoval.
»Saj res, le prinesi, Kopiã, le,« se mu je smehljala.
»Dosti je, Kopiã, dosti!« mu je potlej branila.
»S ãim pa naj ti 0 e kaj ustreÏem?« se ji je dobrikal.
»Ko mi bo treba, te bom Ïe prosila.«
Kopiã se je zadovoljen umaknil. Noã se je storila, Trle-
povina je 0 la leã.
Liza si je, preden je legla, po postelji navzkriÏ vsejala
0 ãepec repnega semena in verujoãe dejala: »Bog in sveti
Jurij, pomagajta mi sejati to repo tisti, ki bo pravi ljubi
moj, mi jo naj pride okopavat!«
Ni 0 e zaspala, pa so na vasi zapeli koledniki: »Sveti
·entjurij Jurij Ïe trka na duri duri: eno hlaão ima
zeleno, eno ima rumeno . . .«
Trlep je poskoãil, skrb ga je vzdignila: »Semkaj bodo
pri0 li, obdarovati jih bo treba«. A kaj bi storil, ni vedel.
Gospodinji je opraviti to 0 ego . . . Kdo je gospodinja?
Vsa gospodinjska dela ima na skrbi Liza. Vzdihnil je,
zmajal z glavo in stopil k materi: »Kolednikom, mati, bi
kaj dali,« je prosil. »Kar Liza naj da, saj me ne slu0 a0 ,« ga
179
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
je nekoliko drÏala v precepu. »Ne, mati, vi dajte, lepo
vas prosim!«
Liza se je Ïe oblekla in ãakala, da bi jo Trlep poklical.
Kmalu je sli0 ala, da mati daruje kolednikom. Ustra0 ila se
je; zdaj je vedela, k hi0 i bo pri0 la druga gospodinja.
Niã veã ni mislila na repo, ki jo je sejala nocoj, nobe-
na Ïelja ji ni uhajala do neznanega ljubega; spomini,
daljni in otoÏni, so se ji tiho bliÏali . . . Oh, kako sama
je na vsem boÏjem svetu . . . âe bi mati 0 e Ïivela, bi njej
potoÏila vse hudo, kar je Ïe prestajala in kar bo nema-
ra 0 e morala, precej bi ji bilo laÏe; pa ko bi vsaj imela 0 e
oãeta . . . oãeta . . . A sam veãni Bog vé, kako siromak
stra0 no trpi v daljni Turãiji, ãe paã 0 e Ïivi . . .
180
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
XXXIII.
bliÏajoãi se tur0 ki nevarnosti je Ïe vsa deÏela vé-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]