[ Pobierz całość w formacie PDF ]
boj in spet pogledal venkaj. Misli so mu �e bile drugod,
o�i pa so obstale vrh Stehana.
�Prav pripravno bo!� se je spomnil namere, ki jo je za
drevi uganil tovornikom. �Preden pridejo do Stehana,
bo grdo in temno in kar lahko jih bomo posukali.�
54
BELI MENIHI
BESeDA
IV.
isti dan je ljubljanski arhidijakon Herman grof
TOrtenbur0 ki imel v gosteh tri bele menihe, ki so iz
Rune pri Gradcu potovali v Sti�no.
Bili so iz reda cistercijancev, ki ga je leta 1098 usta-
novil francoski menih Robert in ki mu je redovni pravil-
nik 0 e poostril takisto francoski menih sveti Bernard.
�Od dale� ste pri0 li, trudni ste, 0 e posedite malo,� jih
je silil, ko je njih opat Vincencij, droban in nevelik �lo-
vek srednjih let, hotel vstati in se zahvaliti za pogostitev
in marsikatero pou�itev. �Najhuj0 a vro�ina je zunaj, za
vas in za tovorne konje bo bolje, �e se prav dobro spo�i-
jete.�
�Ali je 0 e dale� tisti kraj?� je vpra0 al pater Herand, �e
nad petdeset let star, mo�no ple0 ast mo� s strogim
obrazom.
�Danes, mislim, bi 0 li samo do Vi0 nje gore,� je arhi-
dijakon dejal. �Vi0 enjski gospodje so na0 emu oglejske-
mu o�aku Peregrinu omogo�ili ustanovitev samostana,
ki ga vam bo sezidati; zato ne bi bilo prav, �e bi drevi 0 li
kar mimo njih. Prostora imajo zadosti, lahko boste pre-
no�ili.�
55
BELI MENIHI
BESeDA
�Kaj pa do tja ali je dale�?� je vpra0 al 0 e drugi, pa-
ter Konrad, precej prileten �lovek z rde�im, polnim
obrazom.
�Ni. �tiri ure nimate kaj hoditi.�
Opat Vincencij se je nemo priklonil. Z obraza se mu
je brala sled starih skrbi, a iz o�i je sijal mir, ki se je da-
jal iz odlo�nosti in samozaupanja.
�V Sti�ni pa se zdaj kar ne boste mogli nastaniti,� se
je arhidijakon domislil. �Ni cerkve, 0 e pripravnega po-
slopja ne za vas.�
�Ni cerkve?� je opat dvignil glavo. �To nam bo pa res
navzkri�. Hm, za prvo silo bomo postavili pa� kapelico,
da bomo lahko ma0 evali.�
�Stanujemo lahko kar v 0 atorih, cistercijanski red ne
mara nobenega razko0 ja,� se je pater Herand gore�e
vtaknil.
Pater Konrad je pobesil o�i in mol�al.
�Prav je, da pride v na0 e kraje tako strog red,� je arhi-
dijakon na0 el drugo misel. �Ljudstvo ni slabo, �eprav je
0 e napol pogansko. Vse 0 ege so poganske in mi0 ljenje
v�asih tudi, ker pa� nima zadosti du0 nih pastirjev.�
�Kako vendar?� je pater Herand rdel. �Saj so kristja-
ni!�
�Po svoji stari 0 egi �astijo boga, ki je v soncu, ognju in
drevju; v vodi, na kri�potju ali na visokem hribu. Tudi
starih doma�ih osebnih imen no�ejo opustiti.�
56
BELI MENIHI
BESeDA
�Pravi malikovavci!�
�Ne, tisto ne!� se je arhidijakon nasmehnil. �Tako si
le i0 �ejo razodetja za pravega Boga. Meni se vse to zdi
zelo lepo in �isto prirodno.�
�Povsod se jim postavljajo cerkve, beseda bo�ja se jim
oznanja na ves glas: sami pa gredó in malikujejo!�
�Ne malikujejo, le spomin na staro vero jim 0 e me0 a
misli.�
�To se mora iztrebiti!� se je pater Herand 0 e bolj upi-
ral. �Kdor omade�uje svoj krst, naj se pogubi!�
�Ne pogubi izveli�a naj se gre0 nik!� se je zdaj ogla-
sil 0 e opat.
�Da, �e se da! Ali ti so najbr� uporni in nepokorni.�
�Ljubezen u�i druga�e, vera ima druge zapovedi, �iv-
ljenje ne mara ni�esar po sili,� je opat povedal.
�O, zdaj bo �e bolje, le mo�no naj se raz0 iri in udo-
ma�i va0 slavni red!� je arhidijakon kimal.
�Ali je tako malo duhovnikov?� je opat vpra0 al, ker je
v Runo 0 ele pred kratkim pri0 el iz daljne Francije.
�Ni jih dosti,� se je arhidijakon izogibal.
�In 0 e ti, ki so, se branijo te�kega dela med ljudstvom;
vem, o vem!� je pater Herand rekel skoraj jezno. �Raj0 i
�ivijo po mestih in velikih gradovih.�
�Ne sodi, brat, saj jih ne pozna0 !� je dejal opat.
�Res je kri�, da nam Bog pomagaj,� ju je arhidijakon
miril. �Zato ni �udno, da je �e mnogo ljudi med nami, ki
57
BELI MENIHI
BESeDA
jim je velika verska zmota omeglila o�i in zastrupila
srce.�
�Kriste eleison kak0 na verska zmota?� je pater He-
rand vpra0 al v hudi sveti jezi.
�Verujejo na primer, da le 0 kofje smejo dajati spoved-
no odvezo.�
�To je res pravi hudi�ev strup!� se je gore�nik Herand
vnemal bolj in bolj. �Ali ni mar Kristus v svoj vinograd
postavil vseh duhovnikov?�
�Bog s tako zmoto kaznuje ljudi za grehe,� je pater
Konrad mirno rekel. �Dokler �ivijo v zmoti, so brez mi-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
