[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ljenih preredkih gozdiih le malo ptiev, in 0 e tam jim
zanikrna in malopridna mladina ne da v miru gnezditi.
Po golih obgrizenih vejah lazijo grde, pore0 ne goseni-
ce, na zelniku pa stoje zeljni koceni in kaejo namesto
zeljnate glave samo gola rebra. alosten je navadno po-
gled v vrtove vejih vasi, trgov, mest, kjer leni postopai
in sprijeni paglavci preijo na vsako ptico, ki se oglasi v
sose0 ini.
Da bi se prav natanko prepriali o koristnosti ptiev
in da bi potem lahko tudi druge ljudi prepriali o tem,
so 0 tevilni ptiji prijatelji opazovali tako drobne ptice v
njihovem dejanju in vedenju, zlasti takrat, ko so imele v
gnezdu mladie.
Bradley je opazoval vrabca, ki je pital mlade v gnez-
du. Vsako uro je prinesel do 40 vsakr0 nih gosenic, torej
v dvanajstih urah 480, v enem tednu pa 3360. Ni mu
torej zameriti, e se jeseni vasih nazoblje prosa, saj si
ga je po0 teno zasluil. Mogonemu pruskemu kralju
90
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
Frideriku Velikemu so se vrabci hudo zamerili, zato jim
je zagrozil, da bo dal vse pokonati. Zapovedal jih je lo-
viti in streljati in za vsako vrabjo glavo je plaal 6 vinar-
jev. Res so povsod planili na vrabce, jih davili, da je bilo
groza, in drava je v nekaj letih za ujete vrabce izplaala
tisoe in tisoe goldinarjev. Kmalu pa so se pokazali
0 kodljivi nasledki tega neupravienega divjanja. Goseni-
ce in drugi pore0 ni uki so se tako razmnoili, da so
porli vse sadje in tudi listje. Kaj je bilo storiti? Kralj je
spoznal, da ni pametno ravnal, ter je preklical svojo za-
poved. Pa kaj 0 e! Drugod so morali za drag denar kupo-
vati vrabce, da so jih potem spustili po opusto0 enih
vrtovih. In tako je zanievani in preganjani vrabec spet
pri0 el do prave veljave.
Ravno tako koristne so sinice, ker posebno rade sti-
kajo za metuljimi jajci. Grof Kazimir Vodicki pi0 e: Leta
1848 so gosenice snedle listje na mojem drevju do do-
brega, tako da je bilo popolnoma golo. Jeseni sem videl
viseti po vejah in deblih milijone s kosmato odejo pokri-
tih jajkov. Najel sem dosti delavcev, da bi jih obirali, pa
sem kmalu previdel, da love0 ke roke ne morejo odpra-
viti te nadloge, in e sem mislil, da se mi bodo najlep0 a
drevesa posu0 ila. Ko je nastopila zima, so vsak dan pri-
letele cele jate sinic in 0 marnic. Spomladi je deset parov
delalo gnezda na vrtu; prihodnje leto je bilo gosenic e
91
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
malo in leta 1850 so ti mali pernati vrtnarji drevje e
tako oistili, da je vse poletje ostalo lepo zeleno.
Neverjetno dosti mresa pokonajo tudi 0 korci. ko-
rec pozoblje vsako uro 10 slinastih polkov brez hi0 e,
samica ravno toliko, mladii pa 0 e ve. Recimo, da 0 ko-
rec poletnega dne po 14 ur lovi hrano zase in za svojo
druino; tedaj ne bo preve, e na vsak elodec 0 tejemo
150 slinarjev na dan.
Pri Grnheimu na Sa0 kem je neki uek delal na
drevju stra0 no 0 kodo. Lastnik je delavcem plaal ez
2000 goldinarjev, da bi 0 kodljivca zatrli pa ni vse ni
pomagalo. Potem mu je nekdo svetoval, da naj napravi
hi0 ice za 0 korce, in gospodar ga je poslu0 al. In glej
0 korci so pri0 li, se nastanili v lesenih hi0 icah, pregnali in
ugonobili uka in drevje se je spet opomoglo.
Ta ali oni bo morda zmajal z glavo, reko: Bog vedi, ali
je pa to tudi vse res, kar se tukaj pi0 e o pticah. e no-
e0 biti samo neverni Toma, temve ti je do resnice, se
sam prav lahko prepria0 o veliki koristi, ki jo imamo od
ptiev. Eno uro ali kaj pazi na lastovke, ki gnezdijo pod
tvojim napu0 em. Videl bo0 , da se od 4. ure zjutraj do 8.
ure zveer oba trudita nasititi pore0 ne 0 irokoustne pa-
glavce, vsako uro je vsak vsaj 20-krat pri gnezdu in vsa-
kikrat prinese po 10 20 mu0 ic in druge take drobnja-
ve. Recimo, da jih prinese samo 10, to je na dan e 6400
mresjih glav. Sama zase pa gotovo potrebujeta kakih
92
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
600, torej pokona ena rodovina v enem dnevu 7000, v
enem mesecu 210.000, celo poletje vsaj 500.000 vsakr-
0 nega mresa. e v en vasi gnezdi 100 parov lastovic,
pokonajo v enem letu ez 50 milijonov sitnega in 0 kod-
ljivega drobia.
Veliko in izdatno korist ima lovek tudi od nekaterih
vejih ptic, npr. od sove, kanje, postovke in drugih
manj0 ih ujed, ki so poleg druge 0 kodljive golazni napo-
vedale hudo vojsko posebno poljskim mi0 im. Angle
White je opazoval navadno sovo in je videl, da je skoraj
vsako uro prinesla mi0 v gnezdo. Celo mali skovir je
poletnega veera svojim mladim nalovil 11 mi0 i. Poleg
mi0 i zoblje tudi gosenice in dr Martin je v sovjem elod-
cu na0 el poleg nekaj mi0 i tudi 75 gosenic.
In kako budalast lovek vraa svojim dobrotnicam?
Strelja jih ali iz neumne vrae ali pa iz pre0 erne objest-
nosti ter jih mrtve sebi v najvejo sramoto 0 e celo
pribija na opa ali na levska vrata.
Ali si je mogoe misliti vejo nehvalenost, vejo ne-
umnost in vejo surovost?
93
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
Ne preganjajte ptiev!
o vsem, kar smo doslej e sli0 ali o koristnosti ptiev,
Pjih pametnemu loveku ni treba 0 e posebej pripo-
roati in na srce polagati. Torej naj tukaj le na kratko
omenim, kako si bo0 te male delavce najhitreje privabil
v svoje vrtove in gozdove. Tvoje zemlji0 e naj bo pticam
gostoljubno zavetje, kjer jih ne sme nihe vznemirjati in
preganjati. Otrokom, zlasti pastirjem, ostro prepovedaj
stikati za gnezdi, jih razdirati ali jemati iz njih jajca in
mladie. Tudi jeseni ne pusti loviti malih ptikov in ni-
koli ne daj streljati sov in kanj. e bodo tako delali tudi
tvoji sosedje, se bodo kmalu pokazali dobri nasledki
takega ravnanja.
Ako hoe0 , da se ti ptii popolnoma udomaijo, stori
tudi ti njim vasih kaj dobrega. Onim pticam, ki tudi
pozimi ostanejo pri nas in dostikrat hudo stradajo, vrzi
vasih pest slab0 ega zmesnega ita, kru0 nih drobtinic ali
kaj takega. Videl bo0 , da se ti bo ta malenkost dobro
izplaala, ptice ti bodo to prijaznost gotovo povrnile.
Pa 0 e tudi drugae jih lahko privabi0 v svoj vrt. Skrbi
jim za pripravna mesta, kjer lahko gnezdijo, naredi jim
hi0 ice iz votlih vej ali pa iz de0 ic in jih pribij ali obesi v
94
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
[ Pobierz całość w formacie PDF ]